Bohinj se lahko pohvali z največ planinami v Sloveniji. Na njih so Bohinjci že od srednjega veka naprej poleti pasli govedo in proizvajali sir. Nekoč je bilo nad Bohinjem živih okoli 40 planin, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v Srednji vasi zgradili mlekarno, pa je začelo planšarstvo usihati. Pastirski stanovi so propadli ali pa so jih preuredili v turistične namene in pri tem marsikje poteptali tradicionalno planinsko arhitekturo.

Leta 2003 je bilo stanje v bohinjskih planinah »obupno«

Kmetijskemu svetovalcu v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Dušanu Joviću gre največja zasluga za to, da se je propadanje ustavilo. Je namreč pobudnik bohinjske turistične sirarske poti, ki so jo vzpostavili leta 2003, da bi ohranili tradicijo sirarstva na planinah in tudi na kmetijah v dolini. Po Jovićevih podatkih je bilo lani na bohinjskem koncu živih oziroma delujočih 28 planin. Dvanajst med njimi jih je vključenih tudi v turistično sirarsko pot, kar pomeni, da tam pasejo krave molznice in da imajo sirarne, urejene po veljavnih standardih. Nekateri sirarji sicer tarnajo, da so ti standardi prezahtevni, Jović pa meni, da ne tako hudo, da jih ne bi bilo mogoče izpolniti.

Leta 2003, ko so začeli projekt sirarske poti, je bilo stanje v bohinjskih planinah »obupno«. Sir so proizvajali samo na Krstenici. »Na planini Konjščica, na primer, so bili v sirarni konji, ko smo jo začeli obnavljati. Kotel je bil zelo slab, zato smo ga tja prenesli z Uskovnice. Sirarno na planini v Lazu je nekaj let pred tem odnesel plaz, danes pa spet deluje,« ponosno pove Dušan Jović in doda, da so planšarije obnavljali na tradicionalen način, z uporabo bakra, lesa… V vseh planinskih sirarnah kotle ogrevajo na drva, tradicijo so prekinili zgolj s tem, da so dovolili uporabo strojnih mešal in s tem nekoliko razbremenili novodobne sirarje.

Tudi s pomočjo evropskega denarja so v planinah uredili pašne površine in ograje, poskrbeli za pitno vodo in urejanje skupnih objektov (sirarn, bivalnih prostorov), za dostopne poti, molzišča, za preskrbo z elektriko (fotovoltaika, agregati) … Na nekaterih planšarijah, denimo na Zadnjem Voglu, je mogoče tudi prespati, z avtomobilom so dostopne planine Uskovnica, Praprotnica, Zajamniki, Javornik in Goreljek, s terenskim vozilom se je mogoče prebiti tudi na Konjščico in Krstenico.

Po bohinjskih planinah se danes pase okoli 1000 glav govedi (pred dobrimi sto leti se jih je 3600), od tega je približno sto molznic, drugo so jalove živali (telice in presušene krave). In kolikšen je interes za planinsko sirarstvo, vprašamo Jovića. »Največ sirarjev imamo aprila in v začetku maja, ko je treba junija v planino, pa ljudje iščejo različne vzroke, zakaj ne bi šli gor. To se nam je zgodilo tudi letos. Imamo pa na 1670 metrov visoki planini Krstenica dva mlada sirarja, brata in sestro. Veronika, v srednji šoli zlata maturantka, je študentka agronomije, brat Jernej pa je še dijak. Poleti marljivo delata na Krstenici,« ju pohvali Jović, prav tako Lucijo, doma iz Studorja, ki je študentka geografije in poleti sirarka na planini Laz.

Od hotelske kuharice do planinske sirarke

Na 1100 metrov visoki planini Uskovnica sirari tudi Majda Gumzej. Njeni sirarni se po domače reče Jerom, Majda pa je pri Jeromovih že četrta generacija sirarjev. Sirarstvo je pred desetimi leti prevzela po očetu, potem ko je bohinjske hotele, kjer je bila pred tem zaposlena, kupil razvpiti poslovnež Zmago Pačnik in so začeli naglo propadati. »Najprej smo imeli kmetijsko in živilsko trgovino, ki pa smo jo, ko je prišla denacionalizacija in so nam denacionalizacijski upravičenci določili kruto najemnino, zaprli. Potem sem bila nekaj časa na zavodu za zaposlovanje. Vedno sem govorila, da nikoli ne bi mogla biti kuharica v hotelu, na koncu sem bila prav to – v hotelu Bellevue sva dve kuhali za sto ljudi. Od tam bi morala na Vog

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra