Pomlajevanje družbe je pogosto prežeto z zavistjo starejših in njihovo željo po ohranjanju svoje moči. Pri tem starejše generacije svoje otroštvo nemalokrat nostalgično povzdigujejo, kajti otroštvo, kot prostor resničnega življenja, je zanje nepreklicno izgubljeno, edini dostop vanj pa je skozi memoare. Moč in vplivnost specifične generacije kot entitete se kaže v prisotnosti njenih identifikacijskih elementov v družbi ter v zmožnosti in sposobnosti njihovega prilagajanja vsakokratnim družbenim razmeram. Bolj ko je generacija kameleonska, uspešnejša bo njena prilagoditev novitetam.

Prepadi med generacijami torej nastajajo zaradi rivalstva, dovzetnosti za novo ter sposobnosti prilagoditve. Zgodovinsko gledano so bili nekateri generacijski prevzemi kreiranja družbe zares bučni, razkoli med generacijami pa toliko bolj očitni, kadar so bili povezani tudi z intenzivnimi družbenimi spremembami. Med tako imenovano tiho generacijo, rojeno med leti 1925 in 1942, ter njihovimi potomci, rojenimi med 1943 in 1960, torej babyboom generacijo, je šlo za radikalne spremembe, ki so se nanašale na povojno obnovo in modernizacijo vsakdanjega življenja. Babyboom generacija se je zapisala v zgodovino kot generacija, ki je prinesla družbeni vihar: študentski protesti, spolna svoboda, na drugi strani pa zagon gospodarstva in ugodne socialne razmere. Okoliščine torej, ki so omogočile, da so se njeni pripadniki učinkovito usidrali v družbo ter sebi in potomcem izborili dobra življenjska izhodišča, utemeljena na pojmih stalnosti in nespremenljivosti.

Z gene

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra