Odcepitev jugovzhodnega dela Nigerije in ustanovitev Republike Biafre, ki je uradno obstajala od 30. maja 1967 do januarja 1970, sta sprožili eno najbolj znanih afriških vojn. Večinsko prebivalstvo Biafre, Igboji, zaradi trgovske spretnosti in izobraženosti pogosto imenovani tudi afriški Judje, so se po množičnem masakru leta 1966 na severu zatekli v jugovzhodni del države. Mednarodni tisk je bil tedaj zasičen z zgodbami o nasilju v Afriki, le malokdo pa je prepoznal, da je za sovraštvo med tako imenovanimi plemeni v Afriki odgovorna neformalna politika britanske kolonialne prakse po načelu »deli in vladaj«.

Ta politika je manipulirala z razlikami med etničnimi skupinami. Nigerija, ki se je v bitki proti Bafrčanom oprla na nekdanjo kolonizatorko Veliko Britanijo, je govorila o novem madežu na zemljevidu. Toda znotraj tega madeža se je znašlo na stotine odvetnikov, zdravnikov, univerzitetnih profesorjev, pesnikov, romanopiscev, ki so se prekvalificirali v borce.

Zlomila jo je lakota

Razlogi, zakaj je prišlo do razglasitve Biafre – ki je kmalu začela tiskati svoj denar, imela pa je tudi nacionalno himno in zastavo s pasovi rdeče, črne in zelene ter na sredini žarečo polovico rumenega sonca, predvsem pa je imela bogata nahajališča nafte, ki je tedaj že postala najpomemb

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra